Bitter sweet – well, mostly sweet

25/06/2017 15:55 | V Moja filozofija | Brez komentarjev

Življenje nam vsakič znova pokaže, da se nekaj premika v napačno smer, ali ko dalj časa delamo nekaj, kar nekje v podzavesti čutimo, da ni prav, ampak si tega nočemo priznati. Energija poskrbi, da nas, ko nas naša človečnost odnese na stranpota, spet vrne v pravo smer. In vedno je to nek dogodek, trenutek, nekaj, kar se nas dotakne, ne glede na to, kako močni smo. Malo cinično od življenja je, da je ta trenutek premosorazmeren z našim karakterjem – torej, močnejši smo, težji je ta trenutek. Sprva ga morda niti ne dojamemo, se ne želimo sprijazniti, takoj potisnemo v nek kot naših misli. Ko ga končno le dojamemo, se najprej mučimo s tem, kaj vse bi lahko spremenili ali drugače naredili, pa se ta trenutek ne bi zgodil. Seveda smo tudi jezni, žalostni, razmišljamo “zakaj ravno meni?” kind of thoughts. Ampak slej ali prej, eni prej, drugi kasneje, pridemo do spoznanja, da se je to moralo zgoditi, ker je nekaj v našem življenju zbijalo energijo in zameglilo pogled na pomembne stvari. In potem se zavemo, da smo v bistvu vse to že prej vedeli, ampak o tem nismo razmišljali.

Ja, mam močen karakter. Zelo. Tako da me je ta “trenutek” pri meni drago stal, v vseh pomenih tega pridevnika. Mi na ne tako lep način pokazal, da me malo odnaša s poti. Da zgubljam nadzor nad volanom, da se upočasnjujem. Sprva se je samo zgodil, sem rekla “eh”, mašasto nasmejala in šla dalje. Nato je pa prišel tisti trenutek pred spanjem, ko se je začela moja glava polniti z vsemi mogočimi mislimi, in tokrat ne pozitivnimi, kot so pri meni v navadi. Moralnimi, težkimi, neprijetnimi. Niso mi pustile spati, ker so se nabirale v meni dolgo časa in so zdaj komaj čakale, da mi pridejo vse naprej. In iskala sem podporo in razumevanje pri drugih, ampak na koncu moraš vseeno sam odgovarjati za svoja dejanja, in to spoznanje je bilo nato najtežje, hkrati pa najbolj osvobojajoče. Sicer se mi morda trenutno še vedno solzijo oči, ko to pišem, ampak vlečem vse dobro iz slabega in ga oblikujem v celotno sliko, kot jaz najboljše znam – s pisanjem. In dojemam, razmišljam, napredujem v mislih. Sprejemam to, kaj sem naredila narobe in kaj nisem naredila narobe, saj se mi je zdelo v tistem trenutku čisto prav. Zdaj imam eno izkušnjo več, ki mi bo v nadaljnje pomagala pri svojih odločitvah v življenju. Ki je, kot vse druge izkušnje, obrusila mojo osebnost in me naredila za delček bolj odraslo. Tako da sem hvaležna za to, da se je zgodila in sem ponosna nase, da sem kljub težjim trenutkom obdržala svojo pozitivo, pristnost, svojo neizmerno voljo do življenja. Tako vem, da bom tudi v vseh prihodnjih izzivih, napakah, stranpoteh in trenutkih, ki mi bodo prišli naproti, ostala takšna kot sem, ker sem dobra, iskrena in edinstvena oseba, ki ima res neverjetno lepo življenje in jo čaka še lepša prihodnost.

and this is that bittwer sweet symphony, that is life.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.