E = [+] < ∞

12/12/2016 00:15 | V Moja filozofija | 3 komentarjev

Energija. Ta beseda predstavlja ogromno različnih stvari ali pojmov, v bistvu poganja vse, kar vidimo in čutimo. Ampak jaz v tem primeru ne govorim o mehanski energiji, ampak o energiji, ki jo izžarevamo ljudje. Vsakega človeka obdaja neka energija, tista, ki si jo je sam ustvaril in je del njega, prav tako pa tudi del drugih okoli njega. Tako energijo si ustvarjamo z mislimi, z načinom razmišljanja, načinom življenja, tistega dela nas, ki nam daje smisel v življenju.

Še nekaj let nazaj tega ne bi razumela. Takrat še nisem vedela nič o nobeni energiji, nisem vedela, da lahko delam selekcijo v mojih mislih in s tem adaptiram svoje življenje, da moram biti the master of my mind and not its slave. Živela sem, in se prepuščala življenju, da me vodi. Ko je bilo slabo, sem jokala. Dosti. Si delala scenarije v možganih, se obremenjevala s stvarmi, ki so mi povzročile krivico in bila prepričana, da se iz tega še dolgo ne bom izvlekla, če se sploh bom. Priznam, imela sem kar stresno najstništvo, ki je bilo posledica moje prevelike domišljije in plavanja v oblakih ter premočnih občutij, pretiranega dojemanja za vse in nasploh nekih raznoranih čustev, ki jih nisem razumela. Takrat sem to vzela kot prekletstvo, kot nekaj, s čimer se bom pač mogla naučiti živeti, danes pa na to gledam kot na dar. Danes mi je to ena najlepših stvari, da lahko vse močneje čutim in dojemam. In to ravno zaradi tega, ker sem se enkrat, ko sem bila res čisto na tleh, da sem imela že kak paničen napad vmes, začela učiti o energiji. Začela sem s seveda najbolj znano knjigo The Secret, ki je bila moj prvi korak pri tej poti učenja novih in novih pojmov in stvari, ki bo trajala celo življenje. Nato se je moje znanje samo nadgrajevalo, prebrala sem tudi dve zelo dobri angleški knjigi, vse skupaj pa je začelo počasi, a radikalno spreminjati moje življenje. Ne toliko moje življenje, kot način razmišljanja. Začela sem se razvijati in se spreminjati v to osebo, kakršna sem danes.

Dejstvo, da obstaja energija in da jo lahko do neke mere nadzorujemo z našimi mislimi, je zame neizpodbitno. V zadnjih dveh letih sem prav zavestno iskala dokaze v mojem življenju, ki bi mi potrdili, da če misliš in delaš dobro, če misliš pozitivno in iščeš v vsem svetlo plat, je tvoje življenje boljše in se ti dogaja občutno manj slabega. In našla sem ne samo en dokaz, ampak sem vsakič znova bila presenečena, ko sem se zavedala, da se mi je zgodila čudovita stvar, ker sem samo selektivno izbirala misli in se trudila biti prijazna in predvsem iskrena. In danes ne potrebujem več dokazov, danes tako močno verjamem v to, da je moje življenje točno takšno, kot si ga želim. Ne me narobe razumet, seveda se mi dogajajo tudi slabe stvari, drugi ljudje okoli mene so nepredvidljiva bitja in ne moreš vedeti, kaj bo naredil on, kako bo čutil on. Zavedam pa se, da je to izključno njegova stvar in da je jaz ne morem na silo spremeniti, tako da se glede nje tudi ni potrebno kaj preveč sekirati. Seveda, na tipkovnici to zveni veliko lažje, kot je v resnici. Misli še lahko nadzorujemo, ampak čustva… Čustva so pa drugo področje. Ampak vseeno sem jaz srečna, da čutim. Vse kar čutim. Zato ker sem se skozi teh nekaj let treniranja svojih misli vedno izbijala ven negativo, tako da občutim tudi zelo malo negativnih in sovražnih čustev, saj sem izredno pozitivno naravnan človek in zaradi svoje iskrenosti z ljudmi v večini vzpostavljam dobre odnose. Seveda pa se ne moreš razumeti z vsemi, ker to je potem čisto pretvarjanje, ne več iskrenost. Eni ljudje se pač karakterno ne ujemajo z mano, z njimi nemorem vzpostaviti nobenega kvalitetnega pogovora, ampak s tem ni nič narobe, samo preprosto pač ne vzpostavljam drugega kot nujnega kontakta z njimi.

Sprejmem in grem naprej. Enako naredim s slabimi stvarmi, ki se mi seveda dogajajo, ker je pač to del življenja. Ker bi mi sicer bil konkretno dolgčas. Razumem, da se slabe stvari dogajajo, ampak vedno na koncu ugotovim, da sem se tudi iz slabe stvari nekaj naučila, nekaj, kar mi bo pomagalo kasneje v življenju. Always look on the bright side of life. Ja, nekaterim gre moja pozitiva in skoraj že sanjaranje in nerealno upanje na živce, ampak jih ne sovražim in jim ne poskusim vsiljevati svojega mnenja, saj se vsak sam odloči, kako bo živel svoje življenje, seveda v nekih moralnih in kulturnih okvirih – pa tudi ti okvirji se včasih zabrišejo. Tako da ja, smisel te objave danes je verjetno bil, da se življenje dogaja zate in ne proti tebi. Če seveda tako verjameš. Jaz verjamem. In ponosna sem nase, kako daleč sem prilezla v treniranju misli in kako močno so moje misli v večini pozitivne. Zares, iskreno sem srečna, hkrati pa ne potrebujem več tistega, od česa sem bila včasih odvisna – zatreskanosti, zaljubljenosti, ljubezni. Misel, da mi lahko samo nekdo drug naredi moj dan popoln. Zdaj vem, da si ga lahko naredim sama popolnega. Vsak dan.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.