Komunikacija.

04/09/2016 00:47 | V Moja filozofija | Brez komentarjev

Kjerkoli se že v življenju nahajamo, smo venomer prisotni in obdani z drugimi mišljenji, stališči, predsodki, drugimi dušami v posameznikih, s katerimi smo se tako ali drugače srečali na naši poti. Včasih je težko najti tistih nekaj minut zase, da prečistiš svoje misli, najdeš spet svoj chi or whatever do you call it, dobro premisliš in ugotoviš, kaj je zate zares pomembno in kaj ni. Redkokdaj smo čisto zares sami; ali je zraven nas partner, sodelavec, najboljši prijatelj, otrok, starš, … Nekdo, ki nam, čeprav nezavedno, kroji mišljenje do neke mere, z njegovimi besedami plete nove niti v naših možganih, se prepleta s starimi ali pa celo izbriše nekaj teh niti. V kakšni meri to počne, je seveda odvisno, koliko imamo “hrbtenice”. Koliko smo dobri komunikatorji, poslušalci, koliko smo dovzetni za druga mnenja, koliko dovolimo drugim, da vstopijo v naše glave.

Meni je komunikacija bila vedno ena izmed lepših stvari, ki jih lahko počneš s sogovornikom. Rada spoznam človeka skozi njegove misli, način kako razmišlja, živi, kako gleda na pomembnejše stvari (čeprav pomembnost je v tem primeru relevantna, but you know what I mean), zanimivi so mi pogovori o ekstravagantnih in nenavadnih stvareh, ki se ne pojavljajo v vsakdanjem pogovoru, ampak jih doživiš, če se res iskreno in zavzeto z nekom pogovarjaš. Nikoli nisem bila tip ženske, ki bi lahko šla s še tremi prijateljicami na kavo v mesto in bi tri ure razpravljale o fantih, shoppingu, drugih puncah, nohtih in drugih stereotipnih tematikah, ki se pojavljajo, ko grejo “babe na kafe”. V bistvu imam zelo malo prijateljic, ker se mi nasploh ne da debatirat o tem, kako so moški prasci in kako je ona oblečena, ali pa kakšno oblekco si je zadnjič kupila v Europarku. Na sploh mi gre na živce neka plitka, platonična komunikacija, ki se nemalokrat pojavlja med prijatelji, ne samo ženskami, seveda. Ker veliko preživim v družbi nasprotnega spola, sem lahko opazila predvsem največjo bistveno razliko med moškimi in ženskami, ki se pojavlja v komunikaciji – moški so veliko bolj iskreni. Direktni. In ravno zaradi tega se raje družim z njimi. Res je, velikokrat imajo tudi moški te plitke, platonične pogovore, ko mi včasih vsaka celica v možganih poskuša razvozlati bistvo teh pogovorov, pa na koncu še vedno ne pridem do odgovora. Velikokrat opazim tudi to moško prijateljsko dinamiko, ki me še bolj prepriča v to, kako pomemben je pri moških njihov ego. Sploh ko poseže vmes še alkohol. Potem se gre, kateri ima večjega. Zdi se mi, da se ženske velikokrat lažje zmenimo in pomenimo, ko pride do vprašanje ženskega ega, ker je vseeno splošno znano, da so moški pač bolj samozavestni kot ženske že nasplošno. In pa ker me rabimo vsaj 30 evrov, da lahko vstopimo v družbo brez, da bi čutile pomenljive poglede drugih pripadnic ženskega spola.

Ampak okej. Ni bil to današnji namen mojega bloga. Pravzaprav ga redkokdaj imam, samo začutim to neko nujnost po izlivanju mojih misli na tipkovnico in potem nastanejo takšne objave, včasih brez prave rdeče niti, včasih pa se mi zdi, da sem spisala največjo umetnost našega časa. Kakorkoli… Komunikacija, my kind of thing. Seveda je lepša, če je oseba, s katero se pogovarjaš, nekaj posebnega. Ti lahko pove kaj novega, pokaže način, kako ona vidi svet. Hkrati pa tudi ona posluša in spoštuje tebe, ne vsiljuje svojega mnenja in te ne želi prepričati v nasprotno. Želit ti samo pokazati nek delček sebe, ki pa ni vsakdanjen in nekaj splošnega, ampak je nekaj, ki izbezeš iz človeka, če ga zares dobro poslušaš. In iskreno pokažeš, da se z veseljem pogovarjaš z njim, da spoštuješ njegovo mnenje in da te lahko vsakdo, prav vsakdo, nauči nekaj novega. O vesolju, magiji, kura in jajce, smisel življenja, psihoanaliza nekoga, zakaj imamo v Sloveniji kraj, ki se mu reče Podplat, kako je nastal svet, zakaj je marihuana še vedno prepovedana droga v naši državi in tako naprej. Ne “small talk”, ampak “big talk”. O vsem. Ker tako rasteš, vlečeš narazen svoje meje, ki si si jih postavil v glavi in si predvsem odpiraš svet. S tako preprostjo stvarjo, kot je komunikacija. In ljudje še vedno iščejo smisel življenja v tako zapletenih stvareh.

Smisel življenja je včasih samo pogovor s pravo osebo.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.