Guide me through the storm

24/05/2015 02:19 | V Moja filozofija, Preteklost/Prihodnost | Brez komentarjev

Nikoli nisem bila dobra v govorjenju, v izražanju čustev, stvari, problemov in vsakič, ko mi je nekdo blizu povedal nekaj zelo lepega, sem obstala brez besed. Priznam, velikokrat bi se moje težave drugače in verjetno hitreje razrešile, če bi imela hiter jezik in se mi ne bi vsakič naredila kepa sredi grla. Ampak napisat pa… Napisat pa znam. Znam obrazložit svoja čustva na papirju v nulo, natipkat nekomu vse kar me muči, napisat tako pismo nekomu, ki ga mam rada, da priteče solza še najbolj samozavestnemu moškemu. Znam napisat pesem, zgodbo, knjigo, če bi mela posluh, bi verjetno lahko delala take lyricse, ki jih zdaj lahko le poslušam v najlepšejših trance komadih. Kakorkoli… Vesela sem, da imam vsaj to opcijo. Vesela sem, da lahko napišem ljudem, kako čutim, da lahko, če zberem dovolj poguma, to povem tudi v živo in da ljudje okoli mene vedo, kako jih cenim, kako jih mam rada in da bi brez njih bila še malce bolj izgubljena.

Zadnji teden je bil malce težak. Prejšnji vikend, po spet dveh norih nočeh zunaj in v drugem svetu, sem se jasno in glasno odločila, da rabim malo pavze. Od vsega. Zato je bil tisti vikend kot neka prelomnica, ko sem se na nek način zavedala, da za večno pač ne more bit vsak vikend tak faking nenormalno popoln kot so bli tile v zadnjih treh mesecih. Navadla sem se popolnosti, navadla tega občutka dvignjenosti, letenja nad oblaki in izgube stika z realnostjo. Ne znam več tako cenit tistega filinga, ko začutiš nek dober komad in si v bližini ljudi, ki jih imaš najraje na svetu. Therefore, timeout. In me je že cel teden grabil ta občutek, da se je končalo neko obdobje in da se bo zdaj nekaj spremenilo, če ne druga moj način življenja, ki je bil zadnje čase res zelo nestabilen in sem si spodbijala bioritem na vse možne načine. Ta teden sem se počutila, kot da se bom spet mogla soočit s kruto realnostjo, s prihodnostjo, nenazadnje s faksom in s tem, da bo po hitrem postopku poletje in je moje telo postalo malo manj pripravljeno nanj. No, seveda so vplivali tudi drugi dejavniki, ki si jih še zdaj ne znam najbolj pojasniti, ampak v celoti je bila pač neka drugačna energija v zraku. And it got the best of me. Čeprav sem vsak dan vstala za službo, oddelala vse treninge, opravila vse potrebne komunikacije z ljudmi, pa vendar sem v sebi čutila neko pomanjkanje, spremembo, žalost. It was hard, really hard. In vleklo se je praktično cel teden, verjetno tista bojazen, da bom ta vikend pa dejansko doma in da ne bom doživela vseh tistih čudovitih neprecenljivih momentov, ki sem jih do zdaj. In zdaj je prišel vikend. Kot je šel teden proti koncu, sem vedno bolj vedela, da je to samo obdobje, s katerega se bom potem dvignila in se reinkarnirala ter našla svojo pot nazaj. In sem jo res. Prišel je petek in zbudila sem se z nekim pumpom v srcu, ki mi je pravil, da sem živa, da sem tukaj z namenom and that my life is fucking awesome! Tako da to energijo zdaj nameravam obdržat, ker vem da me čaka še veliko čudovitih vikendov in ker lahko najdem v prav vsakem dnevu nekaj tako čudovitega, kar mi bo vedno prineslo nasmeh na obraz.
Zdaj pa je sobota zvečer in vesela sem, da sem doma, da lahko preživim nekaj časa sama s sabo in se osredotočim na stvari v življenju, ki so pomembne. Na moja čustva, občutja, občutke sreče in hvaležnosti za vse, kar sem v življenju že naredila in kar še mam namen. Predvsem pa hvaležnost za ljudi, ki so tukaj ob meni, ki me polnijo z energijo, da sem res obdana z ljudmi, ki so pozitivni, polni življenja in preprosto čudoviti. Zato sem tudi jaz takšna. In takšno je moje življenje. Zakomplicirano do konca, čustveno nestabilno in prepolno nekih čudovitih, zabavnih in nepričakovanih trenutkov in dejanj, ki mi ga delajo zanimivega. Že zaradi tega se počutim drugače, izven množice, izven horde ljudi, ki stremijo vsi k istemu cilju – čim večjo pokojnino. Jaz pa se počutim kot nekje drugje, na tem svetu, ampak z drugačnim namenom, drugačnim beatom v srcu in predvsem drugačnim pogledom na svet. In zato je moje življenje posebno, drugačno in predvsem nenormalno lepo. Hvala življenju in hvala posameznikom. <3

Aly & Fila With Aruna – The Other Shore (Solarstone Pure Mix)

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.