Ko te življenje preseneti na najboljši možni način

22/07/2014 00:46 | V Moja filozofija, Preteklost/Prihodnost | Brez komentarjev

Topla poletna noč, sama sem doma, poslušam res odličen set od mojega najljubšega izvajalca in čakam, da se kolega prideva iz šihta in da izkoristiva še zametke te ponedeljkove noči. Zakaj sem se glih danes po tako dolgem času spravila pisat blog? Ker sem doživela neke take neprecenljive stvari, ki jih je vredno zapisati in za vedno zapečatit na splet. Moje življenje se je zaradi teh neprecenljivih stvari obrnilo na glavo in povzročilo v meni takšno spremembo, da sem trenutno v neki čisto drugi energiji, na drugi valovni dolžini, praktično na drugem svetu.  In trenutno sem nenormalno srečna, joj kak fejst. Preprosto srečna. Zadovoljna kako stvari stojijo v mojem življenju. Zadovoljna z lepimi dni, lepoto trenutkov, nasmehov mojih prijateljev, topline v srcu in jasnih misli.

V življenju sem se znebila ene stalnice, ki mi je povzročala več bolečine kot sreče, jaz pa sem bila preveč slepa, da bi to ugotovila sama. Zato mi je to pokazal on. Moj bivši, ki je sicer čudovit človek in ga spoštujem in sprejemam takšnega kot je, ampak preprosto ni bil zame. Skupaj sva doživela veliko lepih trenutkov, hkrati pa sva si povzročila tudi veliko bolečine. No, v glavnem, odkar sva šla narazen, se mi je življenje obrnilo. Totalno. Najprej sem se mučila z izpiti, ki sem jih praktično skoraj vse naredila z mojim mojstrskim švinglanjem, nato pa je prišel čas sprostitve, ki še zaenkrat vedno traja. Prišla sta dva nora vikenda, eden bolj kot drugi, ki sta me spremenila v sproščeno, prijetno, pozitivno in srečno srečno srečno in še enkrat srečno Mašo, ki je doživela mir v srcu in v duši. Pobližje sem spoznala zdaj meni zelo drago osebo, ki je povezala svojo energijo z mojo in sva se preprosto zaštekala. Dal mi je energijo, ki sem jo potrebovala, energijo, ki je bila skrita nekje v meni, ampak si ni upala na plano, ker se je bala, kako bodo jo drugi ljudje sprejeli. On pa ima enako energijo. Ne me narobe razumet, to ni ljubezen, še zdaleč ne. To je samo tista neka duhovna povezanost, ki se včasih najde med dvema človekoma in je tako močna, da je nemoreš zatirati, ampak je bolje, da jo preprosto sprejmeš in se ji prepustiš. In jaz sem se ji, čeprav zdaj podlegam posledicam. Prepustila sem se energiji, ki me je popeljala čisto nekam drugam, v čisto neke druge dimenzije (priznam, tudi alkohol je pomagal). Pomagala mi je, da sem spet našla pot do svoje prave osebnosti, do svoje odštekanosti, norosti, ljubezni do življenja in trenutkov, kot so bili ti.

In potem je sledil naslednji vikend, Ultra Europe v Splitu, za katerega sem se odločila čisto nenačrtovano, po sosledju naključij ki so sledila v tistem vikendu. In seveda je šla ta energija, ki sem jo spoznala prejšnji vikend, z mano. In sem preživela najboljši vikend svojega življenja. Sicer sem že drugače bila vedno ljubitelj elektronske glasbe, bolj trance scene, ampak ta festival pa mi je pokazal neka čisto nova okolja. S pomočjo alkohola in ostalih drog, s pomočjo pozitivne energije, ki me je venomer obdajala, saj sta bila z mano dva zelo čudovita fanta, ki sta me prevzela s svojo energijo, ljubeznijo do glasbe in mi pokazala popolnoma drugi svet. Bili smo povezani, sveta trojica, ko je en kadil smo kadili vsi, ko je en pil smo pili vsi, skupaj držali praktično vseh pet dni, to je bilo nekaj tako čudovitega, kar še do zdaj nisem doživela. Praktično boljše, kot pa da bi imela fanta. Dejansko.
Ampak najpomembnejši del vsega pa je bila glasba. Ta čudovita glasba, elektronika, ki me je popeljala v drugo dimenzijo, ti ljudje okoli mene, ki so bili vsi bolj ali manj tam zaradi glasbe, partija, sprostitve… Doživela sem nekaj neprecenljivega. Nekaj, kar si bom zapomnila celo življenje. Doživela sem najboljšo noč svojega življenja, najlepše jutro po partiju, najbolj odštekane trenutke, najdaljšo odsotnost od treznosti v svojem življenju in slišala najlepšo glasbo v živo – trance. Odpeljalo me je nekam, kamor še noben orgazem, nobena droga, nobena pijača poprej. Izključno glasba. Ko sem zaprla oči, dvignila roke v zrak in se prepustila beatu. Te evforije, teh čustev, teh občutkov se ne da opisati z besedami. To moraš doživet, to je za vsakega posameznika drugače. Jaz vem, da mi je to spremenilo življenje. Kot da sem bila izgubljena in sem se zdaj našla.

In od takrat dalje sem drug človek. Tudi ko sem se vrnila iz Splita, ko so občutki presahnili, spomini usidrali v možgane in se je glava streznila, sem ostala še vedno na nekem višjem nivoju, ker še vedno nekje v oddaljenosti slišim tisto glasbo, tiste komade, tiste občutke, tisti smeh mojih prijateljev. Vse to je bilo tako čudovito, da je moje srce naenkrat večje, moja duša naenkrat bolj svetla in moja glava bolj jasna. Vsak, ki še tega ni doživel, se mu to zdaj zdi nakladanje. Tisti, ki so pa to že dali skozi, pa točno vedo, o čem govorim. To so trenutki, ki jih bom nosila s sabo celo življenje. Ki jih nikoli ne bom pozabila. Komadi, ki bodo za vedno ostali eni izmed najljubših. Izvajalci, ki bodo vedno imeli posebno mesto v mojem srcu. In dva prijatelja, ki ju sicer poznam pobližje ta dva vikenda, ampak sta mi tako zelo prirasla k srcu zaradi svoje iskrenosti, odprtosti, norosti, odštekanosti in ljubezni do glasbe ter življenja. Hvaležna sem jima,  da sta bila z mano na tej čudoviti pijani poti in upam, da se še bodo naše poti kdaj spet srečale. In da se bom ponovno lahko povezala z energijo od tistega nekoga posebnega, ki me je dvignil in mi pokazal svet s čisto drugega zornega kota.

Hvala Ultra, hvala Armin, Nicky Romero, Paul Van Dyk, Cosmic Gate, Andrew Rayel in ostali izvajalci, predvsem pa hvala tistima dvema ftičoma, ki sta vse to dala skozi z mano. Življenje je zareeeeeeees čudovito!

YouTube slika preogleda

My home is where you are and every beat and every feet we’re closer … <3

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.