Verjameš?

13/05/2013 00:47 | V Moja filozofija, Preteklost/Prihodnost | 4 komentarjev

Življenje je ironično. Najprej nam da vso to srečo, preprostost, zadovoljstvo in iskrenost, potem pa nam to vse vzame. In takrat nastopi neizmerna bolečina, ki je posledica pomanjkanja nečesa, kar smo prej imeli, zdaj pa smo izgubili. Zaveš se, da se sprašuješ, kje je smisel vsega tega in ali res zmoreš takšne spremembe. Grozni občutki so, težki, neprijetni. Ampak potem nekako vseeno preživiš. Nekje zbereš moči, da se prebiješ skozi dan, da se ti posušijo solze in se postaviš nazaj na noge. Šele takrat, ko sprejmeš preteklost takšna kot je in se spet začneš veseliti prihodnosti, takrat ti življenje to srečo vrne. Mogoče na enak način, mogoče na popolnoma drugačen. Ampak v vsakem primeru ti jo vrne. Samo verjeti moraš.

In jaz sem verjela.Vem, sliši se grozno klišejsko. Ampak jaz sem se skorajda vsak dan zbujala z upanjem, da bo prišel nazaj, tisti, ki sem ga izgubila, tisti, ki sem ga ljubila. Upala sem, čeprav so mi vsi rekli, naj neham s temi neumnostmi in živim naprej. Jaz se pa nisem pustila, ker sem trmasta za popizdit in ker sem navajena dobit tisto, kar hočem. Saj je nekako vedno nekako našel pot v moj vsakdan. Ali pa jaz v njegovega. Mogoče se to dogaja s to t.i. pravo ljubeznijo. Neko navado ima, da se vrne, da poišče svojo pot nazaj skozi vse trmaste odločitve in čustvene blokade. Ker zdaj je spet tukaj, tisti, ki me je spremenil, osrečil, ki me je dal v svoj varen mehurček ljubezni. In zdaj sem spet tukaj, v njegovem mehurčku. V njegovem trdnem objemu, na njegovih mehkih ustnicah, v njegovem srcu. Tukaj, kamor spadam. Kjer sem doma. In ni lepšega občutka.

Ker kakor je življenje ironično, je tudi ustrežljivo. Dalo nam bo tisto, kar si želimo. Samo dovolj si moramo želeti, nikoli izgubiti upanja in vedno samo pozitivno gledati na vse, pa naj je še tako brezupno in težko. Ker jaz zdaj mogoče zvenim kot sanjač, ampak se zavedam, da imam tla pod nogami in da je moje življenje sestavljeno iz vzponov in padcev. Seveda ni zdaj vse popolno. Seveda so tukaj še vedno problemi, ki ne izginejo kar tako. Ampak bistvo pozitivnega mišljenja in želj ni to, da vedno stremimo k popolnemu; bistvo je to, da znamo potegnit najboljše iz tistega, kar imamo in da rešimo probleme, ker vemo, da se vedno rešijo.

The Secret. Knjiga, ki me je najbolj vodila, ko je bilo življenje nesramno ironično do mene. Filozofija, ki me bo vodila še naprej, še dlje od tega, kaj vse bom dosegla, si izpopolnila in čutila. Ker dejansko ni tako težko. Ni težko bit pozitivn, kljub vsemu sranju, ki se dogaja okoli nas. Mi odločimo, ali bo okolica vplivala na nas, ali pa bomo mi vplivali na okolico. Jaz sem se odločila za slednje. Upam, da bo nas vedno več takih in da bomo lahko vsaj za malce izboljšali svet. Jaz mislim, da se splača. No, kar prepričana sem.

Tebi pa.. Hvala. Res hvala. In rada te mam.

YouTube slika preogleda

Lv

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.