Izgubljena v poletju

31/07/2012 17:01 | V Moja filozofija, Preteklost/Prihodnost | 2 komentarjev

Veliko časa je minilo, veliko stvari se spremenilo. Kot prvo, naredila sem maturo in bila sprejeta na želen (željen?) faks. Sama sem se sicer, napram večinskemu delu maturantov, izredno malo sekirala in nisem prebedela niti ene noči zaradi tega zrelostnega izpita. Niti, ko so bili rezultati objavljeni ob petih zjutraj. Ampak vseeno sem se tistega jutra zbudila prej kot ponavadi, zato sem takoj stekla pogledat na internet, kakšni so bili rezultati mojega (ne)dela. Niso bili ravno vrhunski, ampak vseeno sem maturo opravila s slabo štirico in si pridobila kar nekaj vpisnih točk. Moj faks na srečo ne postavlja visokih omejitev, zato sem bila že praktično sprejeta. Ampak vseeno sem bila malce živčna, ko sem čez nekaj dni čakala poštarja, da dostavi pismo o moji prihodnosti. Poštar si je vzel veeeeliko časa in prispel do moje hiše šele po enajsti uri, ko sem jaz že resnično nestrpno pogledovala skozi okno. V trenutku, ko se je odpeljal, sem odhitela dol in hitro odprla pridobljeno pismo. Čeprav je bila omejitev, kot pričakovano, majhna in sem seveda bila sprejeta, so me prebrane besede vseeno navdale z veseljem. To je to, Maša je študentka! Študentka medijskih komunikacij na šoli za računalništvo in elektrotehniko, če smo natančni. In od takrat dalje so moje počitnice še bolj sproščene, kot so bile prej. Uživam v brezdelju, vozim se naokoli po pijačkah in zvečer že kar samoumevno obiščem fitnes, kjer naredim nekaj zase in seveda vedno bolj napredujem. In to je trenutno moje življenje, seveda do ponedeljka, ko obiščem Pag s svojimi najbližjimi prijatelji, česar se izmerno veselim, saj še nisem dodobra zapila mojih nedavnih šolskih uspehov.

In kot drugo, nisem več “zasedena”. Imela sva sicer čudovito ljubezen in zaljubljenost je kar tlela med nama, ampak včasih to ni dovolj. Zaradi prevelikih razlik in upiranju, da bi se prilagodila z obeh strani, sva se razšla. Ali se nisva imela dovolj rada, ali pa nama pač ni bilo usojeno. Od tega je že nekaj časa, zato sem že mimo faze prekomernega točenja solz in poslušanja depresivnih komadov ter žretja čokolade. Zdaj sem v fazi sprejemanja in v fazi ugotavljanja, da imam navsezadnje osemnajst let, da je pred mano šest let faksa in da grem naslednji teden na enega izmed najbolj žurerskih otokov. Seveda za nama ni nobena kratka doba, skupaj sva bila dobrih šest mesecev, zato ne morem reči, da sem ga pozabila, sploh, ker ga vidim vsak dan in se z njim tudi pogovarjam. Občasno tudi začutim praznino zraven sebe, ko zaspim, zadnje čase imam tudi precej težav s spancem, saj se zbujam ob nemogočih urah s preveč energije, včasih pa sploh ne morem zaspati, čeprav je ura že dve zjutraj. Praznina, ki pride po tem, ko si dolgo časa spal ob nekom, ko ti je nekdo vsako noč zaželel lahko noč in zjutraj dobro jutro ter ti prilepil ustnice na tvoje. Zdaj tega več ni. Zdaj tudi ni božanskega seksa, ostala sem sama z mojim ice breakerjem, ki sem ga pridobila za rojstni dan in tistih nekaj prepovedanih kanalov na digitalni televiziji. Ampak kakorkoli, da ponovim, drug teden obiščem enega izmed najbolj žurerskih krajev in z menoj gre kolega, s katerim se že od prvega dne konkretno privlačiva, zato je že nekaj časa moja šibka točka. In zato ne morem dočakati, kaj se bo zgodilo z njim ali s kom drugim v pijanih in glasnih nočeh na otoku. Ampak do tja je še daleč, jaz pa sem se zares že morala oglasiti na tem blogu, da ga ne bi čisto zapustila. Seveda sem že velikokrat te dni kliknila na ikono v moji mozilli, odprla svoj blog in strmela vanj z upanjem, da bom končno kaj napisala. Ampak venomer ko sem to želela, me je ali nekaj prekinilo, ali pa sploh nisem vedela, kaj naj napišem.
Čisto sem zmedena, kar se tiče psihično, fizično pa sem trenutno v svoji najboljši formi. Če se malo pohvalim, sem od januarja shujšala celih 10 kilogramov in sem zdaj s težo tam, kjer sem vedno želela biti. Zdaj pa delam še samo na kreiranju mišic in skrbenja za dobro počutje. Hkrati vem tudi ogromno, kar se tiče zdrave prehrane, fitnesa in vsega, kar pride zraven. Na fitnesu pa smo postali takšna majhna družinica, zato z veseljem hodim tja in mi dejansko manjka, če se kateri dan ne rekreiram oziroma grem vsaj pozdravit vse moje sofitneserje. Seveda tudi danes komaj čakam, da se odpravim tja, čeprav je moje telo že čisto izmučeno in bi za napredek potrebovala dan pavze. Na srečo me jutri čaka tekma v Ljudskem vrtu, tako da mi ne bo uspelo iti in verjamem, da mi bo telo hvaležno. Kakorkoli, poletje je, moje življenje je točno na mestu in zares sem srečna. In to je dejansko vse, kar je trenutno pomembno, kajne?

YouTube slika preogleda

Lp!

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.