Od rodjendana pa do rodjendana

24/01/2012 22:50 | V Moja filozofija, Preteklost/Prihodnost | Brez komentarjev

Tako, pa sem le dočakala svojo polnoletnost. 21. januar je bil zares super dan, ki se je začel z noro nočjo, končal pa še z bolj noro. Svet zdaj sicer ni preveč drugačen, ampak lahko grem vsaj legalno ob vikendih v kakšne klube. Soboto pa sem v glavnem preživela v krogu družine in prijateljev, dobila sem zares super darila in vsak objem ali pa samo sms mi je takrat naredil dan. Ker pač imam rada malenkosti. In ko sem zvečer sedela in uživala z ljudmi, ki mi največ pomenijo, sem res vedela, da moja polnoletnost ne bi mogla bit lepša. Ker sem v teh osemnajstih letih bolj ali manj zrasla v osebo, kakršna sem želela biti. Seveda sem še daleč od zares takšne osebe, kot bi morala bit, nimam še m-ja od močne osebnosti in še vedno se preveč oziram na malenkosti in preveč razmišljam.

Ampak drugače pa sem zadovoljna. Ko tako pogledam nazaj, sem zares vesela vseh osemnajstih let, četudi so vsa ta leta vsebovala bolečino in jok in tako naprej. Ampak je pa ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih vem pri osemnajstih to, da je življenje lepo. Ima svoje vzpone in padce, ampak je zares lepo. In da sledim svoji filozofiji, ki je nekako takšna: življenje je takšno, kot si ga narediš. In pa seveda, ne razmišljaj preveč. Tega mi še sicer ni uspelo uresničiti, ker se še vedno ponavadi vtapljam v lastnih mislih in scenarijih, ki se verjetno nikoli ne bodo uresničili. Ampak okej. V teh letih, ki sem jih že dala skozi, sem doživela marsikaj. In vem, da me čaka še ogromno čudovitih in malo manj čudovitih stvari. Pa seveda, da se je moja mladost komaj začela. In da si zdaj lahko legalno kupim pivo, čeprav ga ne pijem. In da baje zdaj sama odgovarjam za svoja dejanja. Pa tudi kuhat se bo treba počasi naučit. Pa pridobit vozniški izpit, na tem že pridno delam. Kakorkoli pogledaš, četudi se polnoletnost ne zdi nekaj drugačna, je vseeno mejnik. Mejnik med otrokom in napol odraslim, vsaj navidez. Pa čeprav se še, če odvzamemo vikende, počutim kot otrok. Kot otrok, ki se najraje zavije v odejo in gleda svojo najljubšo serijo. Ampak, ker sem malce starejši otrok, še imam raje, če je kdo zraven mene. Ko sem upihnila svečke, sem si med drugim zaželela tudi to. Seveda to ni najpomembnejša stvar, ker tudi zdaj zelo uživam. In tudi svojo polnoletnost sem ubeležila tako, kot se spodobi. Kako bo pa naprej, pa bomo videli.

Pustimo se presenetiti. Že 18let me življenje vsakič znova preseneča. Zanima me, kaj mi bo ponudilo jutri. Upam, da manj razmišljanja, ker grem že sama sebi na živce.

YouTube slika preogleda

Lv.

Še brez komentarjev.

»

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

XHTML: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.