Metuljčki v zraku

05/05/2011 21:35 | V Moja filozofija | 2 komentarjev

Maj je. Mesec ljubezni, vonja po pomladi, mesec, ko posrkamo vase prve sončne žarke, ko se pojavijo vse najrazličnejše alergije zaradi cvetočih polj, skratka čudovit in lep mesec. Hkrati pa je tudi mesec skorajšnjega zaključevanja ocen, največjega stresa v šoli in borbe za zadnje ocene, drugo leto pa tudi pritisk mature.

Ampak, da ostanem pri ljubezni, ker je tako čudovita stvar … Ko tako gledam vse zaljubljene pare, ki jih naravnost obožujem, ko se stisnejo v objem, ko skupaj sedijo na klopci pred Prvo med odmori in oddajajo le pozitivne vibracije, kako so skupaj zalepljeni med odmori na hodnikih, ker so komaj čakali, da mine tistih 45 minut … Takrat me prime, da bi tudi jaz imela kaj tako podobnega. Sploh, ker bi se lahko označila za trenutno dokaj zaljubljeno. Po malo sem pa tako ali tako vedno. Četudi sem še tako svobodne narave in mi je samsko življenje nekaj najlepšega, kar obstaja, bi včasih imela nekoga takega. Spet. Nekoga, h kateremu bi se tudi jaz zatekla po pouku, med odmori, ki bi me, sijoč v soncu in z velikim nasmehom pričakal na klopci, ki bi me stisnil k sebi, kot da me že miljon let ni videl in ki bi me poljubil tako, da bi začutila pomlad tudi v sebi. Imela bi tudi tiste začetniške trenutke, ko se ti zdi fant naravnost popoln, tiste začetne pocukrane smse, ob katerih mi nasmešek zleze do ušes in tiste podrobnosti, ki jih odkrivam, vsak dan po malo. Ker je pomlad. Ljubezen bi. Maj in ti parčki so me čisto prevzeli, tako da tudi jaz sanjam v tej smeri, čeprav se moja šolska zaljubljenost verjetno nebo udejanjila. Ampak sanjam. Že s sanjami si omogočim lepši ter lažji dan. Pa da si predstavljam, da pa mogoče bo vseeno enkrat stopil do mene in bom tudi jaz eden izmed tistih parčkov na tej šoli. In da se bodo te gosenice v mojem treubuhu spremenile v metuljčke.
Ja, sanjati je čudovito. In razmišljati, kako bi bilo če bi bilo to itd. Tako tudi jaz začutim vsaj delček pomladi, ki je v zraku. In enormne količine ljubezni, ki se predaja med ljudmi. Zdaj sem že nekje eno leto samska. Sicer je bilo to leto samskega življenja noro, čudovito in predvsem čustveno, ampak zdaj pa sem našla nekoga, ki me je potegnil spet nazaj v te vode. Da sem pozabla, da pa mogoče sploh ni takšen, kot si ga predstavljam. Ampak to bi bilo grozno razočaranje. Ker trenutno sanjam le o tem, da je pravi zame. Vsaj za nekaj časa. Nočem niti razmišljati o tem, če bi bilo kaj drugače. Ker v mojih sanjah ni. In to je najbolj pomembno, kajne?

Vsaj dokler se ne zbudim. In dokler sama sebe ne prepričam, da četudi ga kontaktiram, da nimam kaj za zgubit. Razen tega, da se podre moja čudovita iluzija. Da pa on ni živčen vsakokrat, ko me zagleda in da me ne išče s pogledom vsakič, ko ima možnost. Da sem zanj le še ena punca, ki slučajno hodi na isto šolo. Bljah. O tem nočem niti razmišljat. Ker je vseeno vse lažje z nekaj upanja, pa ni pomembno, kako zelo na koncu boli. Ker sem nenormalno srečna, ko ga vidim in ker mi naredi dan. In to je na koncu najbolj pomembno, četudi me on sploh ne opazi. Ker me dela srečnejšo, bolj lahkotno in ker je zaljubljenost čudovita stvar. Ja, seveda je lepša, če je obojestranska, ampak v vsakem primeru se počutiš drugače. Tako kot se jaz počutim zdaj in marsikdo na tem svetu. Kot da si zmožen vsega, da bi pripeljal tisto osebo do sebe. Da bi ji pokazal, kako zelo jo lahko osrečiš. Ker vem, da bi jaz naredila vse, da bi bil z mano srečen. Razvajala bi ga do onemoglosti in ravnala z njim, kot da je najboljša stvar na svetu, kar tudi je. Res verjamem, da bi mu znala pokazati in dati vse, kar si zasluži, ker je tako zelo lep. Ja, vem, v sanjah živim. Nekje zgoraj, v oblakih. Ampak ta vpis bo pa objavljen na Zemlji in kaj veš, mogoče pa ga on kdaj prebere in ugotovi, kaj je zamujal. Četudi imam trohico upanja, se to lahko zgodi. Seveda, če pa živimo v svetu, kjer je vse mogoče.

YouTube slika preogleda

Lep in predvsem zaljubljen večer.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.