“In vsako leto, ko rodi se spet pomlad..”

21/03/2010 16:56 | V Preteklost/Prihodnost | 1 komentar

Pomlad.
Končno.
Zdaj bo vse lažje. Zdaj, ko je pomlad, ko je sonce. Odšla je tista težka, mrzla zima v naravnem ciklu in upam, da je z današnjim dnem odšla še iz mene. Ker je nočem več, nočem več toliko komplikacij, grdih besed, sovražnega obnašanja in težkega karakterja. Hočem sonce, hočem tebe, kakršen si bil, naju, ko sva bila zares srečna in mene, ko sem bila jaz jaz. Hočem nazaj svojo norost, svojo flegmatiko in samozavest. Nočem poslušati več težkih besed, ko bi pa rada slišala le še rad te mam.
Hočem morje, sonce, ležanje na plaži in prevelike količine sladoleda. Hočem tisto preprostost, ki jo lahko ima le poletje oziroma že tudi pomlad, hočem ljubezen. Pa ne samo od drugih, hočem jo spet v meni. Zdaj bom spet nabita z energijo, spet bom iskala lepe stvari v vsaki stvari, spet bom našla sebe.
Ne, ne pretiravam. Zima me je popolnoma izmučila, pa ne samo fizično. Dovolj mi je prepirov, grdih pogledov in ignorance. Dovolj mi je sebe, takšne, kot sem postala to zimo. Dovolj mi je naju, kakšna sva postala. Ko pa sva znala biti tako preprosta, ti in jaz. Še zdaj se spomnim tistih  pogovorov dolgo v noč, dolgih sprehodov, cartanja ob plaži, nasmehov zjutraj, zvečer in čez cel dan, spomnim se ljubezni, ki nama jo je vsak zavidal.
Ne vem, kaj se je zgodilo. Ne vem, kdaj sva postala tako zakomplicirana, tako težka, hladna. Močno pa upam, da naju bo pomlad pozdravila. Pa ne samo naju, tudi mene. Da bom spet taka, kot sem bila, taka, kot se poznam. Vedno nasmejana, najbolj polna energije in vedno pripravljena za akcijo.
Ja. In to vse se začne z današnjim dnem. Danes, prvi dan pomladi. Danes, ko se je vse skoraj končalo. Pa se ni. Zaradi pomladi.
Neverjetno, kako letni časi vplivajo na nas.
Danes je pač vse drugače.
In tako bo ostalo. Upam.

YouTube slika preogleda

Lp.

V pričakovanju poletja

12/03/2010 21:02 | V Življenje nasploh | Brez komentarjev

Marec, sneg in  petek.

Danes sem precej pozitivno naravnana, kar mi ustreza po dolgem času. Vseeno mi je za sneg, še skos imam allstarke, vseeno za šolo, ker bo to jutri in razmišljam le še o poletju, ki bo kmalu. In takrat ko bo … Bo še lepše. Predvsem to.
Res ga že pogrešam. Poletje, mislim. No, pa njega tudi.
V bistvu sem bila danes na terapiji (ali kako bi se to izrazili), ki mi je vlila veliko energije in mi jemlje moje pretirano ljubosumje. Kar je dobra stvar, seveda. In baje sem zelo odprta za energijo, tako da to je lepo.
Mislim, da mi lahko uspe. Se dvigniti na višji nivo v življenju. Dvigniti sebe nekam višje. Svojo samozavest. In bo mi uspelo. In potem bo življenje veliko lepše, no jaz ga bom tako videla. Pa čeprav bo zunaj dež, nevihta ali toča. Sicer v takem svetu, kot smo (nočem kritizirati, vendar vsi vemo, da ni kaj preveč rožnato) je težko biti vedno pozitiven, sonček in to, ko pa so okoli tebe precej depresivni ljudje. Ampak ker verjetno vsak tako razmišlja, tudi ni več pozitivnih ljudi. Zakaj bi se pa trudili, če so okoli nas ljudje, ki bi nas vedno radi zajebali? Zakaj bi bili dobri in delali dobro, ko pa tega ne dobimo nazaj? No, naučila sem se eno pomembno stvar. Vse se vrne. Vedno. Ni nujno da zdaj, lahko da čez par let. Ni nujno, da od iste osebe, lahko od čisto ene tretje. Ampak vrne se. Ker je pač tak zakon. Če seveda verjameš vanj. In jaz definitivno verjamem, ker se mi zdi, da je vseeno tako življenje lažje. Če v nekaj verjameš. In če ne verjamem v boga, verjamem v neko drugo silo. Torej zakon privlačnosti. O tem obstajajo knjige, zapiski, mislim da celo film (?). Na svoji mizi imam že kar nekaj časa nekaj listov tega. In ko sem prvič brala, sem takoj verjela. Seveda je odvisno od človeka. Ampak jaz, ki sem bolj spiritualno naravnana in ki verjamem, da lahko človeška duša in um zmore nedosegljive stvari, pač v to hitro verjamem.
No, drugače pa … Ponosno lahko povem, da sem izredno blizu končanju svoje knjige, da še mesec in gremo v Rim,  še malo pa bodo počitnice in da smo v polnem zagonu za morje (grem s prijatelji in sem zeeelo vesela:). Uau. Ne morem verjet, da je poletje res tako blizu. Na dosegu roke. Le še sneg mora skopnet, potem pa hitro v kratke majice, jesenske plašče in se nastavljat soncu med odmori.

Sej bo poletje. Bo.

Lv.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.