Božična pesem

23/12/2009 22:07 | V Življenje nasploh | Brez komentarjev

Ti dnevi .. So zame eni izmed najlepših dni v letu.
In vem, da pri vseh ni tako. In me ne moti.
Motijo me ljudje, ki začnejo vsiljevat, se pritoževat, vzdihovat in uničevat to božično vzdušje, ki je meni pač zelo všeč. Ma dajte no. Če sami ne verjamete v božič, v božične čudeže in dni, katere lahko preživite res s tistimi, ki jih imate najraje, še to ne pomeni, da morate to uničit še drugim s svojim govorjenjem, kako je božič precenjen, kičast, ameriški in ne vem kaj še vse. Meni pa se zdi, da je božič eden izmed redkih praznikov, ki še je res naš, ki še ostaja naš, pri katerem res sodelujemo vsi in ujamemo tisti nek čar božiča in novega leta.
Ja, eni ga iz različnih razlogov res ne marate. Enim so se pač takrat zgodile določene nesreče, karkoli. Ampak še vedno to ni razlog, da se gre to vpeljat v pogovor, ko vsi navdušeno govorimo o tem času ipd, ali pa magari na FB, da ja vsi vidijo “ja, jaz sem pa grinch. ne maram božiča, sem beden”.
Eh. Tudi jaz bom letos samska za božič, tudi jaz letos ne bom imela najlepšega božiča, ker sem v času prebolevanja. In nisem verna. Pa vendar se mi zdi ta čas res poseben in lep. Nekaj, kaj čakam vso leto. Pa ne zaradi daril. Ampak zaradi tega vzdušja. Zaradi okrašenih ulic, mest, hiš, zaradi snega (ki ga žal letos ne bo :/), zaradi vse te gneče po trgovinah, ko vsi iščejo nekaj za svoje najbližje, zaradi popustov, vseh božičnih stvari, ki jih itak nikoli v življenju več ne bomo videli, ampak se nam takrat zdijo nekaj posebnega … Nek čar je v zraku, neka iskrica, nekaj, ki dela Slovenijo malce manj depresivno. In zato mam rada božič. Ker je bolj poseben od vseh drugih praznikov, ker ima tisto.

In zato ne, ne potrebujem vašega pritoževanja v pogovorih, ne potrebujem vzdihovanja nad vsem živim … Vsaj zdaj, vsaj enkrat se malce ustavite, poglejte okoli sebe in se nehajte pritoževati. Ker se mi zdi, da je svet veliko lepši, če se ne pritožujemo, vsaj zdaj ne. Vsaj zdaj se potrudimo za bližnje in gremo k tistim, ki jih nismo videli že celo leto, vsaj zdaj, čeprav mogoče življenje ni najbolj rožnato, se potrudimo z nekim nasmehom na obrazu stopiti med ljudi. Ker se mi zdi, da je v tem čar božiča, čar vseh teh praznikov. To, da malce pozabimo na vse težave in probleme ki nas tarejo, na vso recesijo, prašičjo gripo, prevarante, nepravične ljudi in nepravičen svet, da preživimo čas sami s sabo in s prijatelji, da pač .. Počnemo tisto, kar imamo najraje. Seveda, če imamo čas. Jaz ga od danes definitivno imam. Ker se ne rabim nič več učit, vsaj letos ne. Uh, kako se to lepo sliši.

Pa lep božič.

Lv.

17/12/2009 17:18 | V Preteklost/Prihodnost | 2 komentarjev

Zakaj je it naprej tak težko?

Zakaj ne mormo pozabit nekoga v dveh dneh in bit naprej srečni, brezskrbni?

Zakaj ne moremo nekoga preprosto zbrisat iz našega življenja?

Zakaj se trpinčimo, jokamo, razmišljamo o osebi, ki nikoli več ne bo del našega življenja?

Zakaj se klin v tem primeru ne zbija s klinom?

Nočem več tega. Hočem odgovore na ta vprašanja. Nočem vprašanj na odgovore, ki si jih ne upam zastavit. Hočem samo pozabit. In it naprej. In najt razlog. Samo to hočem.

…Ker ne zmorem več. Preprosto ne gre.

Ker je konec pač del življenja

12/12/2009 13:03 | V Življenje nasploh | Brez komentarjev

Enkrat se je pač moglo končat. Ker je že ves mesec nakazoval na to, da se bo.
In zdaj je tukaj.
Konec.
Ker vse dobre stvari pridejo enkrat h koncu.
Ker nič ne traja za večno.
Ker se vse zgodi z razlogom.
Trajalo je lepih 13 mesecev, ki jih ne bom pozabla. Že zato, ker je bil v večini stvari prvi. In ker me je razumel.
Ampak se je to nehalo.
In zato je prav, da je, tako kot je. Čeprav si tega ne priznam. Mora bit tak.
Lepo bo spet bit samska.
In svobodna.
Čeprav nikoli ne bom čisto zares samska. Vedno bom v zvezi.
Od danes naprej, sama s sabo. Ker sama sebe najbolj razumem in si sama sebe najbolj zaslužim. In se maram tudi takrat, ko me noben drugi ne.
Tako.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.