Ker te obožujem.

28/04/2009 22:47 | V Ker te obožujem., Življenje nasploh | 3 komentarjev

To še bo en klišejski vpis o preveč srečni ljubezni, ki bo vseboval zelo veliko cukra in kičastih besed. Če tega ne maraš, pol ne beri naprej. Hvala za razumevanje.

Ne vem več, katere besede naj uporabim. Ker nobena beseda se ne more primerjat z mojimi čustvi. Ker je to, kar čutim, pač … Nekaj totalno nadnaravnega, to je nekaj, kar si nikol nisn upala niti razmišlat, da bom čutla.
V soboto sva imela 6 mesecev. Pol leta. Kakorkoli se že da to napisat. In, ko sem razmišlala nazaj, v preteklost… Kak se spomnim, ko sem po 2 mesecih govorila, da so ti dnevi, ko sem z njim, najbolj popolni od vseh, ko sem govorla, kak fejst ga mam rada, kak ga nočem spustit, kak je popoln … Ugotovila sem, da tisto v bistvu ni blo nič od tega, kar čutim zdaj, kar doživljam zdaj.
Nekaj najlepšega je bit pred njim to kar … Sem. Z vsemi mojimi napakami, z mojimi pomanjkljivostmi, lahko sem slabe volje, lahko sem tečna, lahko se mi nič ne da … Lahko sem pač jaz. Pa čeprav bi rada spremenila marsikatero stvar na sebi. Ampak on … On me sprejme tako kot sem. On se smeji mojim norim idejam, mojim norim dejanjem in besedam, on me dejansko … Ima rad, on me obožuje točno tako, kakršna sem. 4 mesece nazaj si tega nisem upala pokazat. 4 mesece nazaj me je bilo predvsem strah, da če se bom pokazala, da me bo pustil. Ker se mi je to že zgodilo. Ker sem že naredla to napako. Ker bi mu mogoče takrat dopizdlo in bi šel vstran. Tega sem se najbolj bala. Zdaj pa vem, da … Da karkoli naredim, bo se dalo ali popravit, ali pa bo se mi samo smejal. In to je nekaj najlepšega, kar se da vedet v življenju. Da si dejansko za nekoga … Nekaj najlepšega na svetu. Da te ma nekdo rad, da te nekdo ljubi točno takšnega kot si, da obstaja nekdo, ki niti sekundo ne neha misliti nate. Jaz ne znam povedat, kako srečna sem, da sem to našla. Da sem ravno za njega tak najlepša pa najboljša pa me ma tak fejst rad, čeprav se tlkokrat zmotim pa mislim narobe pa sem otročja.

Ti štirje dnevi, ko je bil tu, so bili kot … V pravljici. Ne, lepše kot v pravljici. Bli so kot … Ne vem povedat. Ne znam. Ker je blo nekaj najlepšega ga tak miljonkrat objet pa poljubit, pa delat vse živo z njim, pa z njim gledat filme, špilat simse, in navsezadnje je blo tudi tako lepo z njim pospravljat posodo, kuhat in hodit v trgovino. Z njim je lepo delat vse stvari. Karkoli bednega alpa zanimivega. Tak lepo ga je gledat ko se razpizdi, pa ko je vesel, pa ko je tak smešn, pa ko ma take finte, pa ko .. Karkoli.
In ja. Vse bi dala, res vse, da bi bil zdaj še vedno z mano. Da bi bla danes spet sobota, alpa nedelja, alpa pondeljek, samo NE torek. Da bi ga mela še vedno zraven sebe, da bi ga še vedno lahko gledla, da bi še ga vedno lahko objela pa poljubla, pa … Da bi bil še pač tu. Vse bi dala. Res.
Ker … Res, boljšega fanta še nikol nisn spoznala. Tak nežnega, pa romantičnega, pa prijaznega, pa neegoističnega, pa smešnega, pa zanimivega, pa smotanega, pa norega, pa takega, ki me vedno spravi v smeh, pa takega z napakami, pa takega ki tak diši  …. Nisem še. Do zdaj. In zdaj ga nameravam obdržat. Nikam ne gre, ker ga ne pustim. Ker sem si ga zalepla nase.

Res mam srečo v življenju. Da mam njo, da mam njih, da mam njega. Torej tebe, ker vem, da to bereš. In ker veš da te mam rada. <3

Splošno, pač

20/04/2009 20:49 | V Življenje nasploh | 1 komentar

Zaj bi pa že res bil čas, da bi nekaj napisala, ne?

V glavnem, konec aprila je. Počitnice so naslednji teden. <3 In čeprav sem v zadnjih nekaj dneh doživela kar nekaj razočaranj na področju šole, je drugje vse okej. V petek sem bla na koncertu in blo je res super zakon fajn.

Ker je BFM stalno zakon, ker, če si s pravo družbo, je res nekaj najboljšega in neprecenljivega. Okej, očitno sem tud precenila alkohol, ampak je blo zato še kasneje tlko bolj smešno. Z Aljošo (Ježom xD) sva oba spila malo preveč, potem pa sva še mogla it od štuka do železniške postaje, cca 20min hoje. Zmes pa sva počela vse drugo, kot pa hodla – ležala na tleh in se smejala drug drugemu, klicala ljudi, ki sva jih našla v telefonu, vsako ime trgovine ipd se nama je zdelo smešno, jaz sem še celo mislim da objemala izložbe. xD V glavnem ja, fajn je bilo. Tud koncert. Drli smo se, kot še nikoli in znali vsa besedila. Skakali, plesali in uživali. Super fajn. To bomo definitivno ponovili.

Drugače pa ja, življenje je pač.. Tako. Komaj že čakam, da so naslednji tede počitnice (da bova končnooooo več skupaj) in da še pol preživimo tisti najhujši maj, potem pa je že konec. Aja no, pa izlet še nas zmes čaka. Ki bo, seveda, totalno zabaven, ker je pač naš razred tak (razen kakih svetlih izjem). Čeprav bodo še eni bogi sošolci mogli hodit poleti v šolo. Res, to bi meni blo prav groza. Da bi dejansko mela popravne in bi mogla hodit še poleti pisat. Ne vem, če bi kdaj zdržala. Tisti, ko to počnejo, morjo met res radi šolo, da se še poleti učijo.
Sicer pa sem že 2. dan sama doma in je v bistvu … Čudno. Nisem navajena. Nisem navajena, da je stalno tema, da nikoli ne slišim tvja ali česa podobnega. Mam pa več svobode, definitivno. Ampak saj pride foter že danes ponoči domov, takda ni nič kaj posebnega.

Sploh ne vem več, kaj pišem. Nimam nič pametnega za pisat. Vztrajno čakam soboto, ker ga končno vidim. Ker ga že tak grozno pogrešam, da se mi bo počasi zmešalo. Težko je, ja. Ampak gre. Saj so pol počitnice.:)

Tina, uživaj v Rimu. Kulj je, da dobim kartico. ^^

Še nekaj … To je od moje sošolke anketa, ki jo rabi za šolo. Zelo bi bila hvaležna, če bi jo rešili. Je zelo kratka in tud lahka. Hvala.:)

Lv.

Rdeča kapica drugače

04/04/2009 21:35 | V Življenje nasploh | 2 komentarjev

To se mi je zdelo kr zanimivo (našla na netu zadnjič), pa čeprav jih je veliko že videlo, vseeno objavljam.

Rdeči kapici je mati akcidenčnega irelevantnega dne akreditirala transport viktualij za babico, anemično in fiksirano na svoj domicil zaradi ekscesivnega eksistiranja. Brez asistence je Rdeča kapica odmarširala v obskuren gozd. Momentalno se ji je abordiral impetuozen volk, ki je bil do tedaj latentno pozicioniran za enormno smreko. Rdeča kapica, neinformirana o volkovi absolutni malignosti, se ni prav nič deranžirala.
“Kam pa kam, inocentna kreatura?” jo je dolozno intervjuval volk.
“K babici, ki rezidira na iminentni lokaciji, transportiram kolacijo,” je manirno replicirala Rdeca kapica.
“Vizualno percepiraj, koliko fabulozne flore eksistira na tem teritoriju,” ji je aludiral volk, ki je intencionalno inhibiral svojo sitomanijo,
“Ne boš se eksorbitantno retardirala, če minorno kvantiteto te flore kolektiraš za babico!”
Rdeča kapica, ki je ob volkovem intrigantskem incitiranju neintencionalno dememorirala materin konzilij o ekstremni providenci v gozdu, se je agilno lotila akumuliranja florescenčne flore. Hipokritski volk se je simultano rapidno transportiral do babičine rezidence, se infiltriral v sobo in konzumiral frapirano babico. Kostumiral se je v njen negliže in se lociral v posteljo, z intenco ekspektacije Rdeče kapice.
Le-ta je prišla z irelevantno retardacijo.

Relativno durativno je skrutinirala kamufliranega volka ter se in brevi interesirala:
“Babica, zakaj imaš tako enormne okularje?”
“Da te bolje vizualno percipiram!” je emfatično odrecitiral volk.
“Zakaj imaš tako bizarno predimenzionirane eksterne avdiokolektorje?” je dalje eksaminirala Rdeča kapica.
“Zaradi boljše avdiopercepcije!” je še preciozno artikuliral volk
“In zakaj imaš taksno enormno palatoshizo?”
“Zato, da te lažje konzumiram!” je z monstroznim glasom eksklamiral volk in huronsko atakiral Rdečo kapico.
Po realizaciji tega amoralnega akta se je retardiral v posteljo in med kakofoničnim smrčanjem zaspal. Lovcu, ki je bil pasiral babičino rezidenco, so se groteskni glasovi iz hišice zdeli intenzivno suspektni. Rezolutno je invaziral v babičino imobilijo in momentalno konstatiral, da je volk konzumiral babico in Rdečo kapico. Iz volkovega voluminoznega abdomena so de facto prihajale morbidne pretenzije po akutni salvaciji. Z brahialnim udarcem je dezaktiviral volka in na njem izvedel vivisekcijo. Iz abdomena sta se prezentirali babica in Rdeča kapica, obe intaktni. Inkluzivno z lovcem sta interpolirali kamenje v evakuiran volkov gaster in mu ga post hoc restituirali. Volka je zaradi gastrolitov kavzalno popadla hidromanija.
Absolutno adinamičen se je aproksimiral do fontane, zaradi balasta v abdomenu izgubil balanso in imerziral. Babica, lovec in Rdeča kapica so se eksultirajoč objeli in si aklamirali ob solviranju pred vicioznim volkom.

Če razume kdo celotno besedilo, potem pa je res velik intelektualec. Jaz ga še verjetno dolgo ne bom, razumem pa kr veliko. Naprimer. xD

Lv.

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.