Vsakemu svoje.

23/10/2008 18:12 | V Življenje nasploh | 7 komentarjev

Zanimivo mi je. Zanimivo gledat, kako ljudje hodijo mimo mene. Kako me obidejo. In sprašujem se, kakšno je njihovo življenje. Zakaj so takšni kot so. Zakaj so nasmejani ali žalostni, zakaj hodijo sključeno ali pokončno, zakaj je v njihovih očeh to, kar je. Kakšna je njihova preteklost, prihodnost, sedanjost… Kaj čutijo. In smešno je, kako gre vse to skozi moje misli, ko vidim kakšnega človeka. Pa čeprav le za sekundo, le za moment… Si ustvarim neko določeno sliko.

…Saj vem, da je to ocenjevanje na videz, ampak okej. Pač vseeno je nek prvi vtis. Tud jaz sem mela prvi vtis o sošolcih. In se je to čisto spremenilo, torej ja, moje sklepanje je bilo napačno. Popolnoma napačno. Sklepala sem, da ne bom nikoli uživala v svojem razredu, pa se je to hitro spremenilo. In zdaj uživam. Ne le v stavbi sami (ker mi je res všeč se sprehajat po njej), ne le v odmorih, ampak tudi med poukom. Profesorji so res skoraj vsi fajn, sošolci pa še bolj. Ne vem, mogoče pretiravam, moji vrstniki pa bi itak mislili, da sem čudna, ker mam rada šolo. Kriminal.

Ampak vseeno sem vesela, da so počitnice naslednji teden. Rabim malo oddiha, malo pretirano spanja in delanja ničesar. Čeprav bo treba naredit nekaj stvari za šolo. Ampak bom. Ostalo bom pa pustila uživanju. Ja.

In ja, še zdaj dojemam. Še zdaj dojemam, da bom čez nekje pol leta 90% videla mojo najljubšo skupino. Prvič. To je res koncert, o katerem sanjam že predolgo. In ne morem verjet, da se bo zdaj končno uresničil. Ampak ja. Želje se uresničijo, če si jih le dovolj močno želiš. To nisem sama sebi dokazala le enkrat, ampak že večkrat. In zato mam vedno želje, pa čeprav se zdijo nemogoče. In zato mam tudi željo, čeprav si jo nerada priznam, ker je preveč idealistična – da bi bila letošnje leto odlična. Ja, res je preveč idealistična. V gimnaziji sem in ko bom mela vse na kupu, mi ne bo uspelo. Zato pač ciljam na pravdober uspeh. Če bom pa odlična, pa še tlko boljše. ^^

YouTube slika preogleda

Jesen

18/10/2008 23:17 | V Življenje nasploh | 9 komentarjev

Saj ne, da že predolgo nisem pisala, ampak danes se je k pisanju spravila spet Lucija, zato bi tudi jaz lahko.

Zadnje čase se predvsem sprašujem, zakaj čutimo kar čutimo in zakaj počnemo kar počnemo. Zakaj govorimo kaj govorimo, zakaj se obnašamo kot se in zakaj smo takšni kot smo. Mogoče je to vse le del nekega “velikega načrta” (v katerem filmu je že to blo), mogoče je naša usoda, da le živimo in nato umremo. Mogoče je to to. Sicer sama ne verjamem v to, ker sem optimist. Ker verjamem, da smo tukaj z nekim namenom, da je vsak tukaj, da le malce spremeni svet, na boljše ali na slabše. Pa četudi ga ne poznamo pod nekim slavnim imenom, pa četudi ga nihče ne pozna..

Menim, da vsak malce spremeni svet. Z obnašanjem, dejanji, napakami… In navsezadnje tudi s tistimi malenkostmi, kot je nasmeh, da nekomu polepšaš dan, kompliment, da je dan lepši in da si ustvariš sonce, pa čeprav ga ni. Čeprav je zunaj težek dež in gosta megla, čeprav se ti zdi, da bo pravkar konec sveta s tisto nevihto, si je še vedno možno ustvariti sonce. Vsaj jaz ga lahko. Ene dni težje, druge lažje. Včasih pa ga sploh ne morem priklicati.

Še nikoli prej nisem tako podrobno opazovala jeseni, kot letos. Vedno sem jo nekako sovražila, ker se je pač takrat začela šola in je bila že nasploh prikazana v slabi luči. (Dež, enkrat mrzlo, drugič toplo etc.) Letos pa sem jo začela bolj opazovati. In ugotovila, da je prav lepa. Tisto listje, ki svobodno pada, ko preživi svoje življenje na drevesu, tisti veter, ki to listje ponese nekam drugam… Seveda pa ima tudi dež nek svoj čar. Prav zanimivo je stati v njem brez dežnika, prav zanimivo je gledati, kako dežne kaplje padajo na beton in ko pogledaš v nebo, se ti zdi, kot da se oblaki cefrajo in padajo na tla.

Najbolj pa mi je res všeč listje. Takšne lepe barve je, takšnih lepih odtenkov. In ogromno ga je. Najlepše je, ko malo zapiha veter, pa tak pred mojimi očmi tisto listje prenaša sem in tja.

Mogoče se zdi ta vpis le neka optimistična blodnja neke najstnice s preveč časa (čeprav bi blo fajn se učit), ampak vsaj nekaj sem se zaenkrat naučila v srednji. Da se ne sekiram.

YouTube slika preogleda

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.