Svet je nor. Na žalost tudi negativno…

23/09/2008 17:01 | V Življenje nasploh | 1 komentar

Skoraj vsak moški rad pogleda za žensko. A ne zdi se mi normalno, da je ta ženska 20 ali še več let mlajša od njega. In takšne stvari sem v Mariboru že opazila, sem pa imela tudi lani podobno izkušnjo. Torej, starejši moški, ki radi pogledajo za nami, šolarkami. Ni izgovor, da mogoče katera izgleda starejša in se jo zamenja za kakšno 20-letnico, kajti se vidijo šolske torbe, ki pa jih pri malce starejših ženskah zlo redko opaziš.  In ja verjetno nisem edina ki jo to zelo moti, saj se izredno nelagodno počutiš, če slišiš kakšno drugačno besedo od starejšega moškega.

Pravzaprav ne vem, kakšen je namen, da ogovorijo, ali v hujših primerih, celo fizično napadejo dekle, ki še npr. niti ni polnoletna. Nekako še razumem, če si dekle nadene minico, ki pokaže preveč – enako z majico  – v takih mrzlih dneh. Potem je mogoče že nekaj na tem, da dekle išče pozornost. Če pa si normalno oblečen (kavbojke, dolga majica, jakna, plašč … ipd) pa ni razloga, zakaj bi te mogel kakšen starejši moški ogovoriti. Očitno pač nimajo doma žene, ki bi jo lahko svobodno pogledali, pa se pač spravijo na nas, ki se še nekako ne vemo braniti, ali pa nekatere punce, ki pač nimajo dovolj poguma, da bi kaj rekle (hja, čeprav sem bila na tem in tudi sama nisem vedela kaj reči). In da oni sami nimajo dovolj poguma in vztrajnosti, da bi si našli žensko svojih let. Ne vem.

Vem le, da to nikakor ni prijetno za katerokoli punco (razen kakšnih redkih izjem), in da bi morala obstajati rešitev za to. Mja ja, saj lahko pokličeš 113, lahko zakričiš, da te nekdo končno vidi, da ja nisi v prijetni situaciji in ti pomaga ali pokliče policijo, ampak potem bi bilo posilstev veliko manj in če bi se znale zavarovati, veliko manj tudi takšnih moških. Ampak ko ti nekdo takšen kaj reče, ali te objame, te v glavnem verbalno ali fizično napade, ne moreš nič. Vsaj jaz nisem mogla. Jaz sem v tem primeru (ki se mi je zgodil le enkrat in sem zelo srečna, da ni bilo kaj hujšega) totalno zmrznila in nisem mogla nič, ne se odmakniti, ne zakričati, ne nič.

In še vedno nisem prišla do zaključka, kaj je takšno veselje, zakaj takšni nameni, da se spravijo starejši moški na še ne polnoletne punce. Zakaj se dogajajo posilstva (čeprav pri tem niso vedno krivi moški, posplošujem, vem), zakaj se dogaja vse to večinoma okoli ljudi, ki si še niso postavili svoje osebnosti, ki še komaj začnejo živeti in so največji optimisti glede življenja.

In ja, posplošujem. Seveda niso vedno krivi moški, tud ženske znajo (znamo) zapeljati. In pol obtožijo drugi spol, da se niso strinjale. Jaz sem pač napisala, da sem opazila večino moških, ki to delajo, zato sem posplošila.

Vse kar lahko rečem je, da je pač ta svet nor in da ima vsak človek takšne in drugačne razloge za svoja dejanja. Jaz pač tega ne podpiram, ker ne vem, zakaj se to počne. In zakaj je tako pogosto. Še vedno pa je najhuje, ko si tarča tega. Čeprav ja, se da zavarovat in branit.

Lp.

Pa so 3je tedni že mimo…

18/09/2008 14:19 | V Življenje nasploh | 2 komentarjev

Torej ja, trije tedni so že minili (nemorem verjet, ko pa se mi zdi, da sem še včeraj šla prvič v šolo) in počutim se… Prijetno. Seveda, ker še ni ocen. Z razredom sem se, lahko bi rekla, dokončno spoznala, pogovarjam se s vsemi, celo z fanti! delim subjektivno mnenje o tem in onem, tistim, s katerimi se največ družim, pa počasi že kažem svojo osebnost in se mi zdi da me sprejemajo.

Ustvarila sem si tudi sliko glede profesorjev in šole in spet morem rečt, da je oboje zelo prijetno. Vzdušje na šoli je neverjetno, res tisto prav gimnazijsko in zanimivo. Odmori so predragoceni in prehitro minejo, brez njih res ne vem, če bi preživela skozi 6 do 8 ur vsrkavanja znanja. Tudi profesorji so zanimivi, nekateri smešni, druge pa imam že rada. Predvsem morem izpostavit profesorja biologije, ki je res eden najboljših učiteljev, ki sem jih imela in imam biologijo zaradi njega bolj rada in ne čutim več odpora, kot v OŠ. Res mi je žal, da je le nadomesten profesor, saj ga po 2 mesecih zamenja naša stalna profesorica. Je res zanimiv človek in neverjetno dobro zna razlagati snov.

Potem je pa tukaj še drug, ki se mi je hitro priljubil. To je naš razrednik, ki pa sicer uči tudi geografijo in zgodovino. Je izredno ciničen in sarkastičen in ima včasih preveč rad sam sebe, a je nekaj na njem, da mi je simpatičen (malo čudna beseda za profesorja). Name je naredil izredno dober prvi vtis in upam da bo tako tudi ostalo, čeprav prehitro razlaga snov. Še dobro, da jaz tudi govorim hitreje in ga tako razumem. xD

-

Sicer pa vseeno malo pogrešam osnovno šolo. Kaj pa vem, bilo je bolj sproščeno v razredu, ker smo se vsi poznali. Med odmori smo se vsi družli in si povedali stvari, ki so nas zanimale. Tukaj jih pač ne poznam tako dobro in je posledica to, da včasih ne vemo, kakšna naj bo izhodiščna tema. Ker si še nismo našli skupnih točk in stvari, ki jih imamo radi ali ne, se pač ne vemo takoj pogovarjati in je malo nerodno. Ampak v redu, komaj 3 tedne smo v šoli, spoznali se bomo. Prvi vtis glede njih pa je bil lažen; nekateri sošolci (predvsem moški spol) so postali bolj fajn, bolj zgovorni, kot pa sem predvidevala. Ker sama osebno ljubim moško družbo, mi je to tudi bolj fajn, saj se je res lepo pogovarjat tudi z drugim spolom, ki ima drugačne poglede na svet, druga mnenja in ne vem, nekak se že od nekdaj počutim bolje v moški družbi, kar pa v našem razredu res manjka, glede na to, da je le 6 fantov. Ampak vreji. Ko bomo prebili led, bo se vse veliko bolj sprostilo in bo vse bolj lažje. Tega po 3 tednih res ne morem pričakovat in tudi ne.

Tudi z drugim razredom se lepo razumem, ne vlada neka napetost ali kaj podobnega. So tam tudi izredno eni fajn ljudje in upam, da bom jih imela priložnost boljše spoznat.

To je vse za danes. Pa še nekaj sproščujočega, skupina, ki sem jo pred kratkim odkrila in mi je res všeč ^^ :

YouTube slika preogleda

Lp.

Življenje je…

11/09/2008 21:28 | V Življenje nasploh | 2 komentarjev

Zanimivo.

Naporno.

Težko.

Smešno.

Napeto.

Ljubezensko.

Ironično.

Nenavadno.

Nesramno.

Zlobno.

Sarkastično.

Prenatrpano.

Simpatično.

Pisano.

Mavrično.

Sivo.

Cinično.

Etc

Predvsem pa je …

YouTube slika preogleda

Romeo and Juliet

05/09/2008 20:38 | V Življenje nasploh | Brez komentarjev

Se je kdo kdaj počutil tak, da bi se najraje pojedel? No, jaz se tak danes. Zato ker se mi zdi, da sem naredila tako grozno napako, čeprav vem, da se še jo da popraviti. Ampak grizem se. Grozno. Ker se ne morem sprijaznit s tem, da delam napake – tudi take nore napake, kot je bila danes. Ne morem se sprijazniti, da časa ne gre nazaj vrteti in popraviti stvari (ahja, kaj bi dala, da bi bilo to možno…), ampak da bom mogla it naprej. Čeprav ni taka gromozanska napaka za druge, je gromozanska napaka zame. (+ vsi bližnji prijatelji me nadirajo, kak mi je to uspelo.)
Dobro. Dobra stran tega je, da se to vse da popraviti. Seveda se da. Redke stvari obstajajo, ki se ne dajo. Pač delamo napake. Logično. Smo ljudje. In na njih se učimo. Tudi jaz se.

…Ampak pravijo, da priložnost ponujena ne vrne se nobena…

Drugače pa je vikend. Preživeli smo prvi teden kot prvi letnik. In moram rečt, da je naporno. Naporno se vstajat ob 6-pol 7 zjutraj, potem se vozit v mb, preživet 6-8ur, nato še kam it kaj pojest etc (ogromno dnara zapravim), pol pa počasi domov. In doma sem grozno utrujena, vse kaj zmorem je še it na pc, naredit nalogo, če jo imamo, potem pa tudi it počasi spat. V postelji še seveda ostanem samo jaz z mojimi mislimi, ki bodo danes dokaj samomorilske – razmišljala bom o jedenju sama sebe. Da. In seveda, pretiravam. Kot vedno.

YouTube slika preogleda

Lv.

Fazani

01/09/2008 22:16 | V Življenje nasploh | 4 komentarjev

No, torej, pa sem tud jaz prišla do tega. Do fazanov. Danes je bil prvi dan šole, za nas popolnoma nekaj novega in neznanega. Nova šola, novi sošolci, novi učitelji, novo okolje…

In smo preživeli. Ko sem prvo prišla pred Prvo s prijateljema, me je bilo predvsem strah. Bilo je toliko ljudi, toliko nepoznanih ljudi … Takoj sem hitela poklicati sošolki, ki ju že poznam, pa so se mi roke tak tresle, ko sem tipkala številko, verjetno sem jima govorila neke brez vezne stvari, saj se ne spomnim več… In potem mi je sošolka predstavila večino ženskega dela a razreda (ii2 dela svoje), jaz sem si pa oddahnila. No, kasneje je načel svoj govor ravnatelj, potem so neke peli, potem pa so že začeli klicat. Mi smo bili 1a, tak da smo bili prvi poklicani. Šli smo za svojim razrednikom v čisto zadnje nadstropje, kjer smo se posedli. Razrednik se je predstavil, povedal, kaj nas čaka danes, potem pa začel kar s stvarmi… To se je vleklo nekje do pol 12 – vsako stvar je povedal najmanj dvakrat, obrazložil je vsak stavek, povedal vsako pikico … Nato pa smo šli na ogled šole (verjetno eni izmed redkih). Tudi to se je vleklo, saj smo se ustavili pri vsaki vitrini, vsaki sliki, vsaki učilnici … In 3 nadstropja s kletjo vred ni tako malo. Nato smo šli v menzo, o kateri je tako sarkastično govoril, potem pa spet nazaj v učilnico. Spet je povedal nekaj stvari, končali pa smo nekje ob 2. (Na koncu smo že vsi bolj postrani gledali, ker smo bili grozno utrujeni.)

Greva s sošolko ven, zveva, da je sosednji razred končal že ob 11, nato pa smo vsi trije (mi2 z a in prijatelj z b) šli v McDonald’s. Kasneje smo nato šli na avtobusno, čakajoč na avtobus, in smo tako srečali še 3 bivše sošolke in soseda, ki hodi v 2. letnik. Ko smo končno prišli domov, sem še komaj gledala, ker se mi je bioritem čisto podrl. Tudi zdaj komaj še gledam, saj sem res zaspana, pa čeprav sem spala še preveč. Morala se bom navadit.

Prvi dan je bil zanimiv, naporen in hkrati lep. To je pač nekaj, kar doživiš le enkrat. Koruze ni bilo kaj dosti, le nekaj malo mi je je boleče priletelo na obraz. F-ja nisem dobila na obraz, so pa ga nekatere sošolke. Lušnih fantov sem že nekaj opazila (ah, ne morem se upreti), sicer pa bomo v prihodnjih dneh videli, kako bo. Zagotovo bo smešno, ko bomo poskusili odpirati omarice, iskali učilnice, tekali gor in dol po šoli, poskušali čimveč zaužiti in doživeti.

Šola mi pa je resnično všeč, še posebej zadnje nadstropje, kjer je naša matična učilnica. Starost se šoli pozna, ampak jo to naredi še lepšo, bolj klasično, bolj starodavno in veličastno. Po prvem dnevu in prvih vtisih se mi res zdi, da sem izbrala pravo šolo zame. In pravi program. Sošolcev pa si nisem sama izbrala, ampak se bomo ziher razumeli. Nekatere osebe so mi že na prvi pogled všeč, druge malo manj. Bomo že videli ^^

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.