Počitniceeeeeeeeeeeeeeeee.

25/04/2008 23:52 | V Življenje nasploh | 4 komentarjev

Danes sem htela it sama v šolo. In uspelo mi je, kajpak. Mela sem slušalke v ušesih in poslušala svojo najljubšo muziko, zraven pa razmišljala, kak grem danes zadnjič v šolo pred počitnicami. Ko sem prišla za ovinek, sem vidla sošolko (+ sosedo) in njenega brata. Preprosto mi ni bilo se za pogovarjat, pa sem se ustavla na ovinku in se lepo skrila. Zlobno, pa kaj. Itak nikol nič pametnega ne pove.
Na šolo sem prišla po uspešnem skrivanju pred sošolko, zadnja pesem na mp3ju pa me je spravila v energično voljo. Dan je bil preživet bolj ali manj uspešno, razen pri računalništvu spet nisemnič naredla. Se vseeno. Ne, ni vseeno. Eh, je.
Okej, zaj zvečer pa sem dobla 3 take dobre komplimente, da več ne vem, kaj si naj mislim. xD Ali majo samo dedi dober dan, alpa … Ne vem. Ne vem več. Vem samo, da se je današnji dan končal uspešno (glede na to, da je ura skoraj 12).
Ahja. Počitnice. Naše zadnje v OŠ (če ne štejemo poletnih, ko je itak že vsega konec). In ravno tote bodo najbolj polne učenja (nekateri) NPZ-jov, jaz spletne strani še zraven in še marsičesa.
Omg, nevem pisat.
Btw, danes dva meseca dejansko gremo? Če se zmenimo, ja.:)
Lv. Oz. Ln. xD

Tisto, kaj bi naj blo neuresničljivo, je ziher perfekt..

23/04/2008 21:55 | V Življenje nasploh | 6 komentarjev

V življenju se itak stalno za nekaj borimo. Borimo se za nekaj, kar je za tistimi steklenimi vrati, ki so očitno neprebojna, ker nikak nemremo razbit stekla. In pol se trudimo, iščemo druge načine, druge poti, poskušamo s vsem, kar mamo… Vložimo ves trud v toto stvar za steklenimi vrati, pozabimo pa na okolico, pozabimo na možne stvari (beri: prijatelje), ki bi nam lahko pomagali…

Zato izgubimo.

Vrata pač ostanejo zaprta, steklo pa celo. S požrešnimi očmi gledamo na stvar za steklom, pa več ne vemo, kaj bi.. Eni si še upajo vztrajat, eni pa se preprosto usedejo na tla, usedejo na zamazan predpražnik, ki je že zrabljen od našega truda, od naših korakov.. Usedemo se. Obupamo. Nehamo se truditi, ker se nam ne zdi vredno. Ker ne vidimo izhoda. Tista stvar pa nas sploh ne opazi. Je sploh vredno, če pa nas stvar ne opazi? A zdi se nam vredno. Ker… Ker… Ker nas nekaj vleče. Ne vemo, kaj. Mogoče tista vlka utopija, da ko bomo ravno tisto stvar za vrati dobili, da bo ja takrat vse popolno in mavrično…

In če mamo srečo, če smo imeli v preteklosti srečo, ali pa smo si pač našli prave ljudi, potem se najde vsaj en prijatelj, ki te pobere iz predpražnika. Pobere te, pomaga ti vstati, ker ve, da ne moreš sam. Ker je pač nekaj, kar si potreboval. In za kar si bil slep, ko si se neumno zaletaval v tista steklena vrata, misleč, da ti bo uspelo… In pomoje nam te lahko takrat uspe. Takrat, ko mamo nekoga, ki nas bo držal pokonci in nam pomagal razbit neprebojno steklo… Ali pa niti ne rabimo tiste stvari, ki je za steklom. Mogoče če se samo ozremo naokoli, vidimo boljše stvari, kot pa za tistim steklom, in tiste stvari so nezavarovane, ker ni vse tak nedosegljivo, kot se nam včasih zdi.. In takrat smo srečni, da imamo prijatelja. Da imamo nekoga, ki nas je pobral in nam pomagal uvidet resnico. Včasih se moreš samo odpret neki osebi, pa četudi ni najbolj popularen človek na svetu in je ne opaziš takoj. Ker je možno, čist možno je, da je ravno tista oseba prava. Mogoče. Po naključju. Ali pa po usodi, no, če kdo verjame v to.

…Ampak vedno ni tak, kot sem opisala. Včasih se steklo prelomi (pite Ruse zakaj), mi pa zagrabimo tisto stvar z odprtimi rokami.. In ko jo držimo tesno v svojem objemu, se nam zdi, kot da.. Kot da nekaj manjka. Ampak tega še takrat ne uvidimo. Ker smo slepi. Ker smo ujeti v lastni utopiji, v lastnem prepričanju, da je vse v redu.

…Hja no, mogoče pa je res. Mogoče pa tudi ni.

Btw, Marko H. je reko, da ga morem nujno omenit v naslednjem vpisu. In ker sem pač jaz kao dobra duša (haha xD), ga bom omenla. No, se sem ga že. xP

Lv.
-

18/04/2008 21:02 | V Življenje nasploh | 4 komentarjev

Smo nazaj z Idrije. Tehnični muzej je bil ZELO brezvezen (okej, tisti poskusi od Nikole Tesla (al wtf se to sklanja), so bli zakon – lasi so mi pokonci stali – dobesedno xD), ampak na busi je blo zakon. Meli smo take pogovore, da upam, da ni Kebrič slišo, ker ne vem, kaj bi si mislil o nas.No, tehnični muzej je bil res beden. Šlo še je nekak skozi pr Titovijih avtih (od Kennedya tut, omg), pa pri totih poskusih, ki so bli res dobri. Eden izmed tabolših je bil toti z lasmi. Neke je blo finta z elektriko, tak da ko smo gor stopli (vsak posebej, kdo je pač htel) na eno stopničko, pa z neko železno palco gor na neko kroglo, ki je bla neke z elektriko povezana (kaka razlaga), pol so se ti pa lasi začeli dvigovat. Prav čutla sem, kak so se dvigovali. xD
Aja, pa tisto z ono vlko elektriko je tut blo dobro. ^^
Sicer pa.. S Tjašo se strinjama glede tega, kak je blo na busu fajn. In da bi še mogli it večkrat. Samo vozit se. Se se nerabimo nigi vstavit. Samo vozli bi se. xD
Resno razmišljamo, da bi šli. Samo zmenit se mormo. (:
Zmiksana sem. Dobesedno. Zmedena od podatkov, ki sem jih dobila, od dejanj ki sem jih dobila (in naredila), od… vsega.
Samo Staš je pa zakon. xD
V bistvu… V bistvu… Eh, ni bistva. Moje življenje je zmešnjava. Ena super zabavna zmešnjava, ki nočem, da se konča. In ugotavljam, kak bom pogrešala sošolce. In take dneve, kot so toti.. Ker žalostno je, kak komaj zadnjo leto ugotoviš, kak so eni sošolci, ki jih prej skoraj opazo nisi, super. In kak bom pogrešala vsakega posebej…
Bejž. Nočem odrast.
Nočem met problemov z davki, problemov v službi, tlko odgovornosti, problemov z možom in otroci, nečem pol kasneje hodit na pogrebe lastnih prijatlov in ostalih ljudi…
Nočem nočem nočem nočem nočem nočem.
Ampak ja, mam še čas se za znoret. Preveč časa. In izkoristla ga bom, tak kot se ga spodobi.:)

Lv.^^
-

Preveč razmišljam, ja..

16/04/2008 21:47 | V Življenje nasploh | 5 komentarjev

V bistvu bi naj zaj zafilozofirala celo besedilo o tem, kaj pač jaz.. Ja. Pa nekak ne prijem do besede.
Pojma nimam zakaj.
Mogoče zato, ker je jutri SPET šola in ker se mi niti pod razno ne da hodit v šolo? Ampak okej, zaradi družbe je kul.
Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabil vas nikdar, ta stari čebelar.. (xD)
Našla sem kino vstopnico od 28. decembra 2006, ko smo šli Borata gledat. Z kom že? Tjašo? Pa še Markotom msz..
Se vseeno.
Preteklost je preteklost. Baje. Za mene ni, ker itak mislim na preteklost več ko na prihodnost/sedanjost. Pa kaj naj, če se nemrem znebit totih prekletih prelepih spominov. V bistvu bi že davno mogla it naprej in pozabit toto preteklost, ki je itak bla prelepa. Pa bo prihodnost še lepša ^^.
O tem sem v bistvu pisala v spisu. Učitlca še me je pol matrala neke s tem, ampak je rekla da je “lepo” napisano in mi dala 5. No, če sem že bla na državnem cankarovem, bi malo težko dobla 4. Al pač?
Glavno je, da jem milko čokolado, špilam biljard s Stašom in razmišlam, kak bi se že davno mogla it tuširat, ker se mi pol itak nedo lasi posušili.
Še stalno ne vem, kaj bomo pravzaprav v petek delali v Idriji. Sladkarije si morem nakupit, da mi vsaj dugicajt ne bo. Pa se, komu bi blo s takimi sošolci/sosošolci dugicajt. xP
Aja, pipalo me je na plesnih. Skakala sem pa si pela pa puna energije sem bla.. S Sašotom sma si tak na veko pela pa tak plesala, da je blo že noro xD.
Moja zadna pesem ma v bistvu naslov “I hate you”. In ne, ne gre za kako emovsko pesem, kjer bi bil konec s samomorom, ker tega ne pišem. (Da ne bo kdo mel kake brain storminge xD.)
Pesem je pozitivna. Verješ al ne. Pozitivna, ker ko jo vsakič znova preberem, spreglejam še enkrat. Samo se pol spet zaslepim z malenkostmi.
Eh, kaj sploh govorim. Lucijo čakam, da bo prebrala pesem in dala kako pametno kritiko, ker jo vsi samo hvalijo xD. (Precenjeno.)
Veš kaj mislim? Da človek ni vreden. Ne, ne mislim. Vem. * Kihnem.* In jaz sem to že davno spregledala, pa še vedno… Še vedno sem slepa. Preveč pogosto no. Ahja, se bom spregledala. Če ne danes, pa jutri ^^.
Zna se zgodit, da bo v petek celo fajn. Jutri že ne bo, ker bo pri računalništvi težil s spletno stranjo, ki je še pr men nevidna. xD Ampak je v nastanku… V mojih mislih. Poleg vseh drugih stvari v mojih mislih še je to not.
Lol, danes je blo na oglasni deski, da prijejo Iron Maiden v Lenart na poleno. Seveda. xD
Btw, zmožna sem vsega. xP In še marsičesa, kar si ljudje sploh nemrejo predstavlat. xD Sem že tiho.

Maybe when the room is empty,
Maybe when the bottle’s full.
Maybe when the door gets broke down,
Love can break in.
Maybe when I’m done with thinking,
Maybe you can think me whole.
Maybe when I’m done with endings
This can begin, this can begin
This can begin.
(Something Corporate – Punk Rock Princess)
Zaj se grem pa tuširat. Pri biljardi sem itak zmagala. xD
Lv.
-

Boljše kot pričakovano

13/04/2008 22:01 | V Življenje nasploh | 4 komentarjev

Ahja, mi smo bli pa včeraj na Dunaju. In super je blo. Vidli smo dosti, meli smo dostiiiiiiii prostega cajta in mesto je resnično lepo. In seveda, Dunaj ne bi bil tak lepi, če ne bi bla res dobra družba. ^^

Ne da se mi vsega opisovat, ker je res blo vsega preveč. Glavno, da smo se meli zakon. Eno izmed boljših stvari je blo lutanje po mestu. Čakali smo najprej pol ure v Mcdonald’si (če pa je takaaa gužvaaa), pol pa lutali ker smo iskali Staši trafiko, da bi si lahko slikice kupo xD. Ludi pa je teko da… Eh. Več sem slišala Angležov in vidla Kitajcov, ko pa Avstrijcov. Pa gledali smo breakdancerje (wtf se to napiše xD), ki so meli take dobre štele, da sem se topila. Pelali smo se gor pa dol po tekočih stopnicah, kot da jih prvič vidimo. Z našimi nahrbtniki smo zgledli ko največji turisti. Peli smo si o čebelicah. Vsaki drugi je bil feget. (Ne z moje strani. xD)

Na busi pa itak. Staš je bil zakon pojšter, Marko pa je celo delil z mano rum kokos, ker sn ga zavarovala xD. Vodička je htela z Klemnom plesat (se pol vuni sta naredla dva koraka valčka xD), jaz pa sem itak polovico vožnje mela mp3 v uhah.

Zakon je blo. ^^ Gremo še enkrat. Pa khm, brez enih oseb, pa npr. z enimi. (: Pa še eno skupinsko (čeprav jih enih par manjka) dam zraven, ki mi je najboljša, ker sma z Markotom tak orginalna gor xD. Nepopolna skupinska^^ Pa da nebom diskriminirala xD, dam še eno sliko, ko pa manjka samo Doroteja (Niko se zadi za meno skriva): Skupinska 2. (Doroteja ne zna slikat, zato je malo zmazana slika. Samo še je vedno kul xD.)

Pa še pesem, ki me je danes obsedla:

YouTube slika preogleda

I hate everything about you. (Three Days Grace)
Lv.

Starejši zapisi »

Blog My life is a trance party | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |
Objave in komentarji feeds.